
Če imate vrt, ki ni ves dan obsijan s soncem, to še ne pomeni, da je manj uporaben. Nasprotno – takšne razmere so idealne za številne vrste zelenjave in zelišč.
Pri vrtnarjenju pogosto prevladuje prepričanje, da je za uspešno rast nujno veliko sonca.
A tudi, če imate vrt, ki ni ves dan obsijan s soncem, to nikakor ne pomeni, da je manj uporaben.
Nasprotno – takšne razmere so idealne za številne vrste listnate zelenjave in zelišč. Z ustrezno izbiro rastlin lahko tudi v senci ustvarite rodoviten, raznolik in kakovosten vrt.
Razlog je v energijskih potrebah.
Plodovke, kot sta paradižnik ali paprika, potrebujejo veliko sončne svetlobe za fotosintezo, saj je tvorba plodov energijsko zahteven proces.
Nasprotno pa listnata zelenjava in številna zelišča ne potrebujejo tolikšne količine energije, zato lahko uspevajo že z nekaj urami sonca na dan.
Pogosto jim zadostujejo tri do pet ur svetlobe, še posebej, če je ta enakomerno razporejena.
Prednost senčnih vrtov
Gojenje v senci ima celo določene prednosti.
Rastline rastejo počasneje, kar pomeni, da so listi mehkejši in manj grenki.
Poleg tega v vročih poletnih mesecih redkeje prehitro zacvetijo, tla pa se zaradi manjše izpostavljenosti soncu počasneje izsušujejo.
Katere rastline uživajo v bolj senčnih vrtovih?
Med rastlinami, ki dobro prenašajo delno senco, so številne, ki jih pogosto najdemo tudi na slovenskih vrtovih.
Solata je klasičen primer rastline, ki ji senca celo koristi. V poletni vročini lahko na soncu hitro postane grenka in uide v cvet, medtem ko v polsenci ohranja nežnejši okus. Sejemo jo lahko večkrat zapored, pri čemer je pomembno redno zalivanje, saj ima plitve korenine.

Podobno velja za špinačo, ki v senci počasneje cveti in zato dlje časa daje uporabne liste. Najbolje uspeva v rahlih, hranljivih tleh, ki zadržujejo vlago.
Blitva je nekoliko bolj robustna rastlina, ki prenese tudi manj svetlobe. V senci raste nekoliko počasneje, vendar so njeni listi pogosto mehkejši. Če jo redno obiramo, spodbudimo nastajanje novih poganjkov.
Rukola je znana po svojem izrazitem okusu, ki pa je v senci nekoliko blažji. Hitro kali in raste, zato jo lahko sejemo večkrat v sezoni. Mlade liste je najbolje pobirati sproti.
Ohrovt prav tako dobro prenaša delno senco. Čeprav potrebuje nekoliko več prostora in hranil, je precej nezahteven in primeren za različne pogoje.
Peteršilj je še ena rastlina, ki ji senca ne predstavlja težav. Ker kali počasi, je priporočljivo semena pred setvijo namočiti. Ko enkrat vzklije, je zelo trpežen in dolgotrajen.
Drobnjak uspeva skoraj povsod, tudi na mestih z manj sonca. Redno obrezovanje spodbuja rast novih listov, zato ga lahko uporabljamo skozi vso sezono.
Meta je izjemno prilagodljiva in v polsenci pogosto celo bolje uspeva kot na žgočem soncu. Ker se hitro razrašča, jo je smiselno omejiti, na primer z gojenjem v loncih.
Koriander je občutljiv na vročino, zato mu senca zelo ustreza. V takih pogojih počasneje cveti in dlje časa daje aromatične liste.
Kitajsko zelje je še ena rastlina, ki dobro uspeva v delni senci. Enakomerna vlaga in zaščita pred neposrednim soncem pomagata preprečiti prezgodnje cvetenje.
Katere rastline potrebujejo veliko sonca?
Nekatere vrtnine brez obilice sonca preprosto ne morejo uspevati.
Mednje sodijo paradižnik, paprika, bučke, kumare in jajčevci. Gre za rastline, ki tvorijo plodove, zato potrebujejo veliko energije za rast, cvetenje in razvoj plodov.
Za optimalno uspevanje potrebujejo vsaj šest do osem ur neposredne sončne svetlobe dnevno.
Če jih gojimo v senci, bodo sicer preživele, vendar bodo slabo cvetele, tvorile manj plodov, ti pa bodo pogosto manjši in manj okusni.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje